| |
| |
| <!--#include virtual="/doctype.html" --> |
| <html> |
| <head> |
| <meta http-equiv="Content-Type" content="text/html; charset=UTF-8"> |
| |
| <link href="/css/ooo.css" rel="stylesheet" type="text/css"> |
| |
| <meta HTTP-EQUIV="content-type" CONTENT="text/html ; charset=utf-8"> |
| <meta NAME="keywords" CONTENT="OpenOffice, open office, office suite, office, international office, linux, Linux, Linux Office, Collaboration, Companies, Open Source, UNO, Java, StarOffice" /> |
| <meta NAME="description" CONTENT="OpenOffice.org --The Open Source Office Project" /> |
| <title>OpenOffice.org</title> |
| |
| |
| <script src="https://www.apachecon.com/event-images/snippet.js"></script> |
| </head> |
| <body> |
| <!--#include virtual="/brand.html" --> |
| <div id="topbara"> |
| <!--#include virtual="/topnav.html" --> |
| <div id="breadcrumbsa"><a href="/">home</a> » <a href="/sl/">sl</a></div> |
| </div> |
| <div id="clear"></div> |
| |
| |
| <div id="content"> |
| |
| |
| |
| <H2>Ozadje</H2> |
| <p>Na tej strani je projekt OpenOffice.org podrobneje predstavljen.</p> |
| <h3>Zgodovina</h3> |
| <p>OpenOffice.org ima korenine v StarOffice, programskem paketu, ki so ga v sredini |
| osemdesetih razvijali v Nemčiji in ki ga je leta 1999 kupilo podjetje Sun Microsystems. |
| Junija 2000 je bil izdan paket StarOffice, različica 5.2, maja 2002 pa zadnja različica 6.0. |
| Najbolj zanimiva stvar pri razvoju StarOffice je, da temelji na isti izvorni kodi kot |
| OpenOffice.org. Da so to lahko zagotovili, je moralo podjetje Sun Microsystems ponuditi |
| izvorno kodo programskega paketa (rezen tistih komponent, ki niso njegova last) in tako |
| je nastal projekt OpenOffice.org. |
| To seveda ne pomeni, da je Sun prepustil nadaljnji razvoj samo prostovoljcem: |
| večino dela še vedno opravijo razvijalci, zaposleni pri Sunu, ki tudi skrbi za ostale |
| stroške projekta OpenOffice.org.</p> |
| <h3>StarOffice in OpenOffice.org</h3> |
| <p>Iz izvorne kode OpenOffice.org dobimo tako dva produkta: |
| StarOffice 6.0, v katerega dodajo komponente, ki niso na voljo v izvorni kodi in |
| OpenOffice.org, v katerem so bile te komponente v večini zamenjane z odprtokodnimi |
| alternativami.</p> |
| <p>Razlike med StarOffice in OpenOffice.org so pojasnjene na naslovu |
| <a href="http://www.openoffice.org/FAQs/mostfaqs.html#7">FAQ</a> (v angleškem jeziku)</p> |
| <p>V praksi se najbolj odražajo sledeče razlike: |
| <ul> |
| <li>StarOffice 6.0 ni prost paket, posamezna licenca vas bo stala verjetno manj od 100 EUR; |
| OpenOffice.org je prost paket (in posledično brezplačen) |
| <li>StarOffice 6.0 je bolj "dodelan" (dodatne pisave, drugačen (boljši?) črkovalnik za glavne |
| svetovne jezike (angleščina, nemščina, francoščina in španščina), tezavri za določene jezike, |
| podatkovna baza Adabas D, predloge, galerija sličic, določeni datotečni filtri). |
| OpenOffice.org ima alternativo za črkovalnik, tezaver je trenutno na voljo za angleški in nemški |
| jezik. |
| <li>Sun za StarOffice ponuja podporo (verjetno zanimiva stvar za podjetja). |
| Pri uporabi OpenOffice.org mora za to poskrbeti uporabnik sam oz. skupina uporabnikov. |
| Najbolj priročno orodje za to so dopisni seznami (mailing lists), do katerih povezavo najdete |
| v tabeli na desni strani. |
| <li>Zaenkrat ni videti, da bi StarOffice prevedli v slovenščino.OpenOffice.org je na voljo |
| v številnih jezikih, enako velja za podporo črkovanju. |
| </ul> |
| |
| </div> |
| <!--#include virtual="/footer.html" --> |
| </body> |
| </html> |