content/sl/background.html - openoffice-org - Git at Google

 <!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD HTML 4.01 Transitional//EN"
          "http://www.w3.org/TR/html4/loose.dtd">
 <html>
 <head>
 	<meta HTTP-EQUIV="content-type" CONTENT="text/html ; charset=utf-8">
 	<meta NAME="keywords" CONTENT="OpenOffice, open office, office suite, office, international office, linux, Linux, Linux Office, Collaboration, Companies, Open Source, UNO, Java, StarOffice" />
 	<meta NAME="description" CONTENT="OpenOffice.org --The Open Source Office Project" />
 <title>OpenOffice.org</title>
 </head>
 <body>

 <H2>Ozadje</H2>
 <p>Na tej strani je projekt OpenOffice.org podrobneje predstavljen.</p>
 <h3>Zgodovina</h3>
 <p>OpenOffice.org ima korenine v StarOffice, programskem paketu, ki so ga v sredini
 osemdesetih razvijali v Nemčiji in ki ga je leta 1999 kupilo podjetje Sun Microsystems.
 Junija 2000 je bil izdan paket StarOffice, različica 5.2, maja 2002 pa zadnja različica 6.0.
 Najbolj zanimiva stvar pri razvoju StarOffice je, da temelji na isti izvorni kodi kot
 OpenOffice.org. Da so to lahko zagotovili, je moralo podjetje Sun Microsystems ponuditi
 izvorno kodo programskega paketa (rezen tistih komponent, ki niso njegova last) in tako
 je nastal projekt OpenOffice.org.
 To seveda ne pomeni, da je Sun prepustil nadaljnji razvoj samo prostovoljcem:
 večino dela še vedno opravijo razvijalci, zaposleni pri Sunu, ki tudi skrbi za ostale
 stroške projekta OpenOffice.org.</p>
 <h3>StarOffice in OpenOffice.org</h3>
 <p>Iz izvorne kode OpenOffice.org dobimo tako dva produkta:
 StarOffice 6.0, v katerega dodajo komponente, ki niso na voljo v izvorni kodi in
 OpenOffice.org, v katerem so bile te komponente v večini zamenjane z odprtokodnimi
 alternativami.</p>
 <p>Razlike med StarOffice in OpenOffice.org so pojasnjene na naslovu
 <a href="http://www.openoffice.org/FAQs/mostfaqs.html#7">FAQ</a> (v angleškem jeziku)</p>
 <p>V praksi se najbolj odražajo sledeče razlike:
 <ul>
 <li>StarOffice 6.0 ni prost paket, posamezna licenca vas bo stala verjetno manj od 100 EUR;
 OpenOffice.org je prost paket (in posledično brezplačen)
 <li>StarOffice 6.0 je bolj "dodelan" (dodatne pisave, drugačen (boljši?) črkovalnik za glavne
 svetovne jezike (angleščina, nemščina, francoščina in španščina), tezavri za določene jezike,
 podatkovna baza Adabas D, predloge, galerija sličic, določeni datotečni filtri).
 OpenOffice.org ima alternativo za črkovalnik, tezaver je trenutno na voljo za angleški in nemški
 jezik.
 <li>Sun za StarOffice ponuja podporo (verjetno zanimiva stvar za podjetja).
 Pri uporabi OpenOffice.org mora za to poskrbeti uporabnik sam oz. skupina uporabnikov.
 Najbolj priročno orodje za to so dopisni seznami (mailing lists), do katerih povezavo najdete
 v tabeli na desni strani.
 <li>Zaenkrat ni videti, da bi StarOffice prevedli v slovenščino.OpenOffice.org je na voljo
 v številnih jezikih, enako velja za podporo črkovanju.
 </ul></body></html>
	<!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD HTML 4.01 Transitional//EN"
	"http://www.w3.org/TR/html4/loose.dtd">
	<html>
	<head>
	<meta HTTP-EQUIV="content-type" CONTENT="text/html ; charset=utf-8">
	<meta NAME="keywords" CONTENT="OpenOffice, open office, office suite, office, international office, linux, Linux, Linux Office, Collaboration, Companies, Open Source, UNO, Java, StarOffice" />
	<meta NAME="description" CONTENT="OpenOffice.org --The Open Source Office Project" />
	<title>OpenOffice.org</title>
	</head>
	<body>

	<H2>Ozadje</H2>
	<p>Na tej strani je projekt OpenOffice.org podrobneje predstavljen.</p>
	<h3>Zgodovina</h3>
	<p>OpenOffice.org ima korenine v StarOffice, programskem paketu, ki so ga v sredini
	osemdesetih razvijali v Nemčiji in ki ga je leta 1999 kupilo podjetje Sun Microsystems.
	Junija 2000 je bil izdan paket StarOffice, različica 5.2, maja 2002 pa zadnja različica 6.0.
	Najbolj zanimiva stvar pri razvoju StarOffice je, da temelji na isti izvorni kodi kot
	OpenOffice.org. Da so to lahko zagotovili, je moralo podjetje Sun Microsystems ponuditi
	izvorno kodo programskega paketa (rezen tistih komponent, ki niso njegova last) in tako
	je nastal projekt OpenOffice.org.
	To seveda ne pomeni, da je Sun prepustil nadaljnji razvoj samo prostovoljcem:
	večino dela še vedno opravijo razvijalci, zaposleni pri Sunu, ki tudi skrbi za ostale
	stroške projekta OpenOffice.org.</p>
	<h3>StarOffice in OpenOffice.org</h3>
	<p>Iz izvorne kode OpenOffice.org dobimo tako dva produkta:
	StarOffice 6.0, v katerega dodajo komponente, ki niso na voljo v izvorni kodi in
	OpenOffice.org, v katerem so bile te komponente v večini zamenjane z odprtokodnimi
	alternativami.</p>
	<p>Razlike med StarOffice in OpenOffice.org so pojasnjene na naslovu
	<a href="http://www.openoffice.org/FAQs/mostfaqs.html#7">FAQ</a> (v angleškem jeziku)</p>
	<p>V praksi se najbolj odražajo sledeče razlike:
	<ul>
	<li>StarOffice 6.0 ni prost paket, posamezna licenca vas bo stala verjetno manj od 100 EUR;
	OpenOffice.org je prost paket (in posledično brezplačen)
	<li>StarOffice 6.0 je bolj "dodelan" (dodatne pisave, drugačen (boljši?) črkovalnik za glavne
	svetovne jezike (angleščina, nemščina, francoščina in španščina), tezavri za določene jezike,
	podatkovna baza Adabas D, predloge, galerija sličic, določeni datotečni filtri).
	OpenOffice.org ima alternativo za črkovalnik, tezaver je trenutno na voljo za angleški in nemški
	jezik.
	<li>Sun za StarOffice ponuja podporo (verjetno zanimiva stvar za podjetja).
	Pri uporabi OpenOffice.org mora za to poskrbeti uporabnik sam oz. skupina uporabnikov.
	Najbolj priročno orodje za to so dopisni seznami (mailing lists), do katerih povezavo najdete
	v tabeli na desni strani.
	<li>Zaenkrat ni videti, da bi StarOffice prevedli v slovenščino.OpenOffice.org je na voljo
	v številnih jezikih, enako velja za podporo črkovanju.
	</ul></body></html>